Namesto študentskega dela prihaja malo delo, predvidoma  s 1.6. 2011. Kot študent bi lahko delal/a  14 ur tedensko,
a le do letne omejitve 720 ur (preračunano: 90 dni v
letu)! Po tem obdobju te bo v podjetju nadomestil drug »mali delavec«,
za tebe pa bi se možnost dela za to leto zaključila.

»Malo delo, male urne postavke«

Ker bi se študentsko delo drastično podražilo (predvidene so več kot 100%
višje dajatve, dodatni stroški zdravniških pregledov, ...), bi podjetja
najverjetneje nižala urne postavke (zaradi tega zakon tudi
opredeljuje najnižjo urno postavko 2,96 €/h neto). Hkrati pa
bo imelo podjetje poleg tebe na voljo še 1 milijon malih delavcev (upokojenci,
brezposelni, tujci, državljani EU, ...), ki bodo čakali na prosto delo.

»Malo delo, malo izkušenj«

Predlog zakona omejuje delo študenta oz. malega delavca na 720 ur
letno. Preračunano v delovne dni  je to le 90 dni. 
Po tem obdobju pa bi moral z delom zaključiti (ne bi več mogel
dobiti napotnice), sicer so v nasprotnem primeru predvidene denarne kazni in
prepoved opravljanja malega dela za 1 leto.

Zaradi letne omejitve ur je vprašljivo tudi vrednotenje izkušenj,
saj je za vsako zahtevnejše delovno mesto potrebno predhodno uvajanje. Torej bi
ti za samostojno opravljanje zahtevnejših del in s tem pridobivanja izkušenj
enostavno zmanjkalo razpoložljivih ur (predvidena letna
omejitev ur). Opravljal boš lahko samo pomožna, nezahtevna in enostavna dela.

»Malo delo pomeni tudi malo dela«

Prostih del bo malo. Ponudba del se bo drastično
znižala, povpraševanje bo veliko, saj se boš za
prosto delo boril/a  še z brezposelnimi, upokojenci, tujci, državljani EU,
ki imajo na voljo več časa za delo in se lažje prilagodijo zahtevam podjetja.

»Nazaj v preteklost«

Nov zakon ukinja zalaganje zaslužkov, sms
obveščanje o zaslužkih, informacije o prostih delih, poslane po mailu, prijazne
spletne strani za študente, www.neplacniki.info, saj bo študentski
servis izvzet iz posredniške vloge pri nakazilih. Zaradi birokratizacije
postopkov ne bo več možno spletno naročanje napotnic, pregled zaslužkov, ...

»Malo delo, veliko birokracije«

Predlog zakon uvaja zahtevno in obsežno
administriranje malega dela.  Zahteva se obsežno 
preverjanje podatkov pred izdajo napotnice (izpolnjevanje pogojev »malega
delavca« glede preostanka 'razpoložljivih' ur; ali  podjetje glede na
število zaposlenih še lahko najame »malega delavca«, morebitne prepovedi
opravljanja malega dela zaradi kršitev, ...). Pred samim pričetkom »malega
dela« bo potrebno opraviti tudi zdravniški pregled,  zato
takšna oblika začasnega dela izgublja svojo fleksibilnost in
praktičnost.

»Malo delo, velike omejitve«

Predlog zakona med drugim predvideva tudi omejitve »malih
delavcev« oz. študentov glede na število zaposlenih.  V
malih podjetjih (do 10 zaposlenih) oz s.p.-jih bosta lahko malo delo opravljata
do 2 »mala delavca«; v večjih podjetjih pa do 30% glede na redno zaposlene.

Glede na to, da je v Sloveniji velika večina podjetij mikro ali malih, to
pomeni, da kar 34% slovenskih podjetij ne bo smelo
zaposlovati »malih delavcev«, v 53% podjetjih bodo lahko zaposlovali le do 2
»mala delavca« , samo  7% slovenskih podjetij in obrtnikov pa bo lahko
zaposlovalo več kot 2 »mala delavca«.

»Malo delo, velike obdavčitve«

Ob že tako omejenem zaslužku bi bil »mali delavec« primoran prispevati še v pokojninsko,
invalidsko in zdravstveno blagajno. Teh prispevkov je za 15,5%,
torej bo vsaj za 15,5% tudi nižji tvoj neto dohodek.
Davčna obremenitev se bi tako prevalila na študente oz. »male delavec«
(naj spomnimo, da ste študenti do dopolnjenega 26.leta starosti zdravstveno že
zavarovani prek staršev).